Po podatkih zdravstvenih uradnikov iz Gaze je bilo v nočnem izraelskem napadu ubitih najmanj 48 ljudi, ki so stali v vrsti in čakali na pomoč. Ministrstvo za zdravje Gaze je sporočilo, da je zaradi podhranjenosti umrlo sedem Palestincev, vključno z enim otrokom. Razmere v Gazi se zaradi pomanjkanja hrane in zdravstvene oskrbe slabšajo.

Izrael je zavrnil Hamasove zahteve za prekinitev ognja v Gazi, vključno z umikom iz koridorja Philadelphia in odprtjem mejnega prehoda Rafa, s čimer so se pogajanja ustavila. Minister za izobraževanje Yoav Kisch je izjavil, da Hamas, ki ga je označil za sodobne naciste, ne bo ostal v Gazi in da Izrael močno napada Hamas na jugu. Priznal je tudi, da se država sooča z dolgim obdobjem rehabilitacije na severu. Ameriški odposlanec Witkoff je obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za razširitev pomoči Gazi po propadlih pogajanjih o premirju.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Civilna obramba Gaze je danes sporočila, da je bilo v izraelskih zračnih napadih na begunsko taborišče Nuseirat v osrednjem delu palestinskega ozemlja ubitih 30 ljudi, med njimi pretežno ženske in otroci. Izraelska vojska je potrdila napade na "več terorističnih ciljev" na tem območju.

V zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih več kot sto ljudi v izraelskih napadih. Danski medij dr.dk poroča o 103 mrtvih, medtem ko norveški bt.no navaja 'več kot 100' žrtev.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 46 Palestincev, med njimi jih je več kot 30 umrlo med čakanjem na hrano in humanitarno pomoč. Osem civilistov je bilo ubitih in 28 ranjenih v napadih na ljudi, ki so čakali na dostavo pomoči v osrednjem delu Gaze. Lokalne bolnišnice poročajo tudi o več deset ranjenih.

Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga nadzoruje Hamas, je sporočilo, da je bilo od začetka izraelske ofenzive 7. oktobra 2023 v Gazi ubitih že 60.034 Palestincev, ranjenih pa 145.870. Od tega je bilo 8.867 Palestincev ubitih med dvoinpolmesečno popolno blokado Izraela, ki preprečuje vstop hrane, zdravil, goriva in drugih dobrin.

Izraelski letalski napadi na območje Gaze so v ponedeljek zjutraj povzročili smrt več deset ljudi, so poročale agencije DPA in Al-Džazira, sklicujoč se na palestinske vire. Zdravstveniki v begunskem taborišču Nusajrat v osrednjem delu Gaze so sporočili o najmanj 30 žrtvah, med katerimi je bilo vsaj osem članov iste družine.

V izraelskih napadih po celotnem območju Gaze je bilo ubitih najmanj 30 Palestincev, pri čemer naj bi Izrael uporabljal tudi brezpilotne letalnike z žebljevimi bombami. Med tarčami napadov je bila tudi edina katoliška cerkev v Gazi, kjer so bili ubiti trije ljudje, več pa ranjenih. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je po napadu poklical papeža Leva.

Grčija se je soočala s številnimi obsežnimi gozdnimi požari v regijah Evvia, Mesenia, Kitera in Oropos, kar je povzročilo nujne evakuacije prebivalcev. Požari so uničevali hiše v Atticiji, natančneje v Krioneriju, medtem ko je bil v Hanijah, v Selinu, aktiviran alarm 112 za evakuacijo sedmih sosesk zaradi močnega vetra. Obstajajo poročila o uničeni infrastrukturi in kmetijskih zemljiščih, vključno z oljkami. Poleg tega so poročali o požaru v gorati Limassolu na Cipru, ki je terjal dve smrtni žrtvi in uničil 125 kvadratnih kilometrov zemlje, ter o požaru v bližini Agios Stefanos v Grčiji. V provinci Pafos na Cipru je izbruhnilo več požarov, vključno s požarom v soseski Arsos. V Korintiji je v celoti uničena hiša v Kalamakiju. Vzhodna Atika se je borila s požarom v Drosopigi, da bi preprečila širjenje proti Parnisu, in v Krioneriju. V Euboei je neukrotljiv požar dosegel meje občine Halkida, z dvema glavnima frontama, ki se širita proti Triadi in vasi Afra. V Kythiri so dim iz požarov segali do Afrike. V kraju Pachna na Cipru je požar uničil osem hiš. V Chanii je nadaljevanje velikega požara uničevalo pridelke in lastnino ter ogrožalo vasi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poklical papeža Leona XIV., potem ko je bil v Gazi zadet edini katoliški tempelj, pri čemer so umrli trije ljudje. Izraelska stran je zatrdila, da je bil napad na cerkev pomota. Netanjahu se spopada tudi z uporom v izraelski koaliciji, a je znan po tem, da je izjemen strateg in manipulator, ki je preživel več političnih smrti.

Novi članki potrjujejo, da je bil cilj napada edina katoliška cerkev v Gazi, Cerkev Svete družine. Napad se je zgodil 17. julija in je povzročil šok v krščanskem svetu. Posebej je bil omenjen papež Leon XIV., ki se je 'globoko razžalostil' nad dogodkom, čeprav je bilo v prejšnjem povzetku omenjeno, da je žalost izrazil papež Frančišek.

Izrael se je soočil z morebitnimi novimi težavami na sirski fronti, medtem ko se nadaljuje vojna v Gazi in posledice zračnega napada Irana. Palestinske oblasti so bile obtožene izkoriščanja športa za demonizacijo Izraela in spodbujanje bojkota. Druzov, ki jih Izrael šteje za svoje muslimanske zaveznike, so bili v fokusu nedavnih izraelskih napadov v Siriji, kar je sprožilo vprašanja o njihovi vlogi v konfliktu. Izrael je po napadih na Sirijo zagrozil z eskalacijo, pojavili so se tudi namigi o izraelskem projektu za širitev tako imenovane "varovalne cone" v južni Siriji z namenom zavzetja ozemlja.

Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.

Strokovnjakinja za Bližnji vzhod, Bente Scheller, je izrazila dvom o verodostojnosti izraelske zaščitne argumentacije glede Druzej in opozorila, da napadi na Damask destabilizirajo Sirijo. Dodatno je bilo poudarjeno, da Netanjahujeva vlada z napadi na Sirijo zasleduje prevlado v regiji, ne pa zaščito manjšine Druzej. Slovenija je razglasila izraelske ministre za nezaželene osebe. Sirska vojska je začela z umikom iz Sweide kot del dogovora o prekinitvi ognja. Stranka Šas je zapustila izraelski kabinet, medtem ko je nemški zunanji minister Wadephul Izrael pozval k zadržanosti v Siriji.

Libanonska druska stranka »At-Tauhidi al-Arabi« je 16. julija 2025 ustanovila „Vojsko enotnosti“ za zaščito druskih skupnosti na Bližnjem vzhodu. Odločitev je sprejeta v luči krvavih spopadov v Suvejdi v južni Siriji in stopnjevanja izraelskih napadov, medtem ko se džihadisti Džolanija umikajo iz regije Suvejda. Istočasno izraelska vojska nadaljuje z obstreljevanjem Gaze, posega v južno Sirijo in bombardira Damask ter južni Libanon, poleg napadov naseljencev na vasi v Zahodnem bregu.

Izrael je izvedel vojaško operacijo v Siriji, pri čemer se je približal do dvajset kilometrov Damasku. Poleg tega so izraelske sile vdrle v vas al-Samdaniyah al-Sharqiyah v sirijski provinci Quneitra in preiskale civilno hišo, medtem ko so izraelska letala izvajala intenzivne prelete. Napadi naj bi bili del širše strategije za preoblikovanje varnostnih meja Izraela in potencialno balcanizacijo Bližnjega vzhoda.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Sirija se ponovno sooča z naraščajočim kaosom, saj so izraelske bombe stresle Damask, kar je povzročilo številne smrtne žrtve in poslabšanje humanitarne krize. Poročali so o več kot 300 mrtvih, pomanjkanju vode in zdravil. Konflikt se je razplamtel po ugrabitvi trgovca s strani beduinskih plemen na poti v Damask, kar je sprožilo spopade. Humanitarne razmere v Suveidi so še posebej kritične zaradi pomanjkanja osnovnih virov in nenehnih groženj.

Izrael je kljub potekajočim pogajanjem o prekinitvi ognja in že doseženemu premirju ponovno izvedel napade v Libanonu, pri čemer so umrli štirje Libanonci. Izraelska vojska je poročala tudi o novih napadih na sirsko prestolnico Damask.